Pegasto Dekle

Arsen Dedić – Pegasto dekle
V beli vili stanovala si,
ki baha se v na?i ulici,
Ko bila si pegasto dekle.
V isto ?olo sva zahajala, ob sobotah ?la na isti ples,
Ko bila si pegasto dekle.
Spomnim se obleke s pikami,
Zasanjanih oči
in drobnega nasmeha.
Spomnim se na tvojo zbirko slik,
Metuljev v ?katlicah,
ki sem lovil jih zate.
Sanjal sem, da moja bo? nekoč,
ti pa nisi vedela za to,
Ko bila si pegasto dekle.
Leta so minila od tedaj
v mestu srečava se malokdaj
Nima? peg, ker s pudrom si jih skrila.
Ti sedaj gospa si ta in ta
jaz ostal sem isti plah niče
Nisi več to pegasto dekle.
Spomni se na fanta dolgih las,
Ki pesnik je postal,
da ti ga bo? ljubila.
Spomni se
na pisma, ?opke ro?,
Ukradene morda s sosedovega vrta.
Nisem kriv, da tiho ljubim te,
nisi kriva, da ne ljubi? me,
Zame si ?e pegasto dekle.